četrtek, 24. januar 2013

Napovednik za film Inside Llewyn Davis.

Napovednik za naslednji film bratov Coen, Inside Llewyn Davis, je dostopen na tej povezavi.

In ja, vredno je samostojnega posta.

Oscarja Isaaca v naslovni vlogi podpirajo še Carey Mulligan, Justin Timberlake, Garrett Hedlund, John Goodman in F. Murray Abraham.

V kratkem pa se bom malenkost bolj posvetil vsem najbolj pričakovanim filmom letošnjega leta.

torek, 22. januar 2013

Pregled leta 2012, Part III.

Še zaključek pregleda filmov, prvič videnih v letu 2012.

Najprej, najboljši dokumentarec. Lani sem videl vsega skupaj 7 dokumentarcev. Kljub temu sem se odločil, da bo vsaj letos ta kategorija imela le tri mesta. Ker pa moje zanimanje za takšne filme vedno bolj raste (poleg tega pa je nekaj najpomembnejših filmov vseh časov pravzaprav dokumentarcev), bom drugo leto najverjetneje razširil število mest na pet.


Meni najbolj všečni dokumentarci lanskega leta so Exit Through the Gift Shop (2010), Las Hurdes oz. Land Without Bread (1933) in Night and Fog (1955). Občudujem smisel za humor prvih dveh, tako Buñuelov sarkazem kot samo poanto filma o street-artu. A vendar me je najbolj prepričal izjemno žalosten dokumentarec Night and Fog Alaina Resnaisa o koncentracijskih taboriščih. Tako pač je, pogosto nas fascinirajo najgrozljivejša poglavja naše zgodovine. Zdaj je na vrsti še Shoah, 9 in pol urni epski dokumentarec o Holokavstu.

Pojdimo raje na bolj pisane stvari. Najboljši animirani filmi!


Kot velik navdušenec nad animiranimi filmi sem ugotovil, da sem jih v lanskem letu videl občutno (pre)malo, zato sem proti koncu leta pohitel s tem, da bi se med njimi znašel kakšen res izjemen. Čeprav so vsi najviše uvrščeni (The Adventures of Tintin, The Jungle Book, ParaNorman, Tokyo Godfathers in Winnie the Pooh) več kot samo spodobni primerki, bi samo za enega lahko brez premisleka trdil, da je resnično velik film. Ne, to ni Knjiga o džungli, niti ne Winnie the Pooh. Tokyo Godfathers me je že v prvi minuti popolnoma prevzel. Zgodba o treh brezdomcih, ki zapuščenemu otročiču iščejo dom, je brezhibno animirana in odlično spisana, prepletanje naključij je namreč z vsakim obratom bolj zanimivo, hkrati pa ves čas igra tudi na vse možne čustvene strune.

In zdaj obrat za 180 stopinj. Ne gre brez tega, da ne bi omenil še najslabših filmov leta. Največjih iztrebkov in bruhcev, ki preprosto ne bi smeli obstajati.


American Pie: The Book of Love, Plan 9 from Outer Space in V/H/S so bili zame najslabši filmi, ki sem jih videl v lanskem letu. Sedmi del Ameriške pite - prvi deli franšize imajo v mojem srcu še vedno posebno mesto - je četrti straight-to-DVD izdelek v seriji, in dokazuje, da je včasih pač lahko samo še slabše. Plan 9 from Outer Space je kulten izdelek kultnega Edwarda Wooda, najverjetneje najslabšega režiserja v zgodovini filma. Kljub temu pa je film dovolj zabaven, četudi nenamerno, da mu sam tega pač ne bi želel očitati. Tretji je V/H/S, horror-anthology, ki sicer ima nekaj dokaj spodobnih delov, vendar tisti slabi v trenutku kot sidro potopijo kakršnokoli dobro mnenje, ki bi ga o tem filmu sprva še lahko imel. Letos pride v kinematografe že drugi del. Ojoj. Ampak ok, če bi moral izbrati absolutnega poraženca, je to nedvomno lahko samo American Pie: The Book of Love. Fuj in fej.

V mislih sem imel še nekaj bolj trivialnih kategorij, vendar domišljija v času izpitnega obdobja žal ni tam, kjer bi si jo želel. Pravzaprav ne vem, kje točno je.

Ampak naj bo, še trije zmagovalci!

Najboljši naslov: Bring Me the Head of Alfredo Garcia. Ker je badass.


Najboljša seks scena: Rupert Everett in Anna Falchi v Cemetery Man. Zasluge gredo predvsem gospodični Falchi.


Največji penis: Korenjak Michaela Fassbenderja v Shame. Slike so prevelike, da bi jih lahko prilimal na blog.

četrtek, 10. januar 2013

2013 Academy Awards.

http://www.indiewire.com/static/dims4/INDIEWIRE/2ae37ef/4102462740/thumbnail/680x478/http://d1oi7t5trwfj5d.cloudfront.net/79/dcd590c16c11e19f68123138165f92/file/oscars.jpg

Tukaj so. Nominacije za nagrade ameriške Akademije, bolj znane kot oskarji. Vsako kategorijo posebej sem na kratko komentiral. Filmov sicer še nisem videl vseh, vendar pa sem trenutno dogajanje na filmski sceni kar dobro spremljal, zato mislim, da bom lahko podal spodobna mnenja in napovedi.

Best Picture
Amour
 
Argo 
Beasts of the Southern Wild
Django Unchained
Les Miserables
Life of Pi 
Lincoln 
Silver Linings Playbook
Zero Dark Thirty

Večina nominacij v tej kategoriji je bila pričakovanih. Beasts of the Southern Wild in Amour sta morda še največji presenečenji, čeprav si svoji mesti med deveterico vendarle zaslužita. Pogrešam samo The Master Paula Thomasa Andersona, ki je še vedno med mojimi najbolj pričakovanimi filmi lanskega leta. Verjetno bodo največ glasov prejeli Lincoln, Zero Dark Thirty in Les Miserables, najverjetneje pa bo dobil največjo nagrado večera Spielbergov Lincoln.

Best Actor
Bradley Cooper, Silver Linings Playbook
Daniel Day-Lewis, Lincoln
Hugh Jackman, Les Miserables
Joaquin Phoenix, The Master
Denzel Washington, Flight

Vesel sem nominacije za Phoenixa, ki me je že v trailerju za The Master praktično takoj prepričal, da je neverjeten. Če ne bi bil nominiran on, bi njegovo mesto najverjetneje zasedel John Hawkes. Ostale nominacije so bile bolj ali manj pričakovane, favorit pa ni nihče drug kot Daniel Day-Lewis, čeprav bi bilo presenečenje vsaj zame več kot dobrodošlo.
 
Best Actress
Jessica Chastain, Zero Dark Thirty
Jennifer Lawrence, Silver Linings Playbook
Emmanuelle Riva, Amour
Quvenzhane Wallis, Beasts of the Southern Wild
Naomi Watts, The Impossible

To je letos ena izmed najmočnejših kategorij, vendar pa se bo najverjetneje odvijal boj med Jessico Chastain in Jennifer Lawrence. Slednje sicer še nisem uspel videti, vendar naj bi prav tako kot Chastainova briljirala. Prav tako je lepo videti nominaciji za Emmanuelle Riva in mlado gospodično Wallis, ki sta med najstarejšimi in najmlajšimi nominirankami za to vlogo. Kljub temu dvomim, da bosta v resni igri za zlati kipec.

Best Supporting Actor
Alan Arkin, Argo
Robert De Niro, Silver Linings Playbook
Philip Seymour Hoffman, The Master
Tommy Lee Jones, Lincoln
Christoph Waltz, Django Unchained

Vsi nominirani gospodje oskarja že imajo, zato bo eden izmed njih svojo zbirko samo še povečal. Presenečen sem nad nenominacijo Leonarda DiCapria, za katerega sem bil skoraj 100 %, da bo prvič dobitnik velike nagrade. Veliko se je govorilo kar o treh nominacijah za igralce iz Django Unchained (poleg DiCapria še Sam faking Jackson). Vsi nominiranci se mi zdijo precej enakovredni, vendar na skrivaj upam na Hoffmanovo zmago. Je pa lepo videti De Nira spet v igri. Pozdravljen!

Best Supporting Actress
Amy Adams, The Master
Sally Field, Lincoln
Anne Hathaway, Les Miserables
Helen Hunt, The Sessions
 
Jacki Weaver, Silver Linings Playbook

Še igralke. Tukaj pravzaprav ni velikega dvoma, da bo Anne Hathaway pometla s konkurenco. Sicer se presenečenja v takšnih kategorijah kar rada dogajajo, vendar dvomim, da bo letos temu tako.

Best Director
Michael Haneke, Amour
Ang Lee, Life of Pi
David O. Russell, Silver Linings Playbook
Steven Spielberg, Lincoln
 
Benh Zeitlin, Beasts of the Southern Wild

Daleč najbolj presenetljivi nominiranci. Ni Afflecka, ni Andersona, ni Tarantina, predvsem pa ni Kathryn Bigelow. Ne me razumeti napak, vesel sem za Hanekeja in Zeitlina, ki sta svoje delo opravila izvrstno, ampak zaenkrat bi Zero Dark Thirty imenoval za najbolje zrežiran film lanskega leta.
Best Original Screenplay 
Amour, Michael Haneke 
Django Unchained, Quentin Tarantino 
Flight, John Gatins 
Moonrise Kingdom, Wes Anderson and Roman Coppola 
Zero Dark Thirty, Mark Boal

Za 2009 je slavil Boal, mu bo uspelo tudi tokrat, ali pa mu bo kipec le odvzel Tarantino?
Best Adapted Screenplay 
Argo, Chris Terrio 
Beasts of the Southern Wild, Lucy Alibar and Benh Zeitlin
Life of Pi, David Magee 
Lincoln, Tony Kushner 
Silver Linings Playbook, David O. Russell

Hmm... Argo?
Best Animated Feature
Brave 
Frankenweenie 
ParaNorman 
The Pirates! Band of Misfits 
Wreck-It Ralph

Letos brez večjih presenečenj, glavna favorita pa sta ParaNorman in Wreck-It Ralph. Rahlo prednost bi dal slednjemu.

Best Cinematography 
Anna Karenina, Seamus McGarvey 
Django Unchained, Robert Richardson 
Life of Pi, Claudio Miranda 
Lincoln, Janusz Kaminski 
Skyfall, Roger Deakins

Glede na to, da sem videl samo enega nominiranca (Skyfall), pravega mnenja še ne morem podati. Je pa najnovejši Bond definitivno vizualno zelo zadovoljil.
 
Best Costume Design 
Anna Karenina, Jacqueline Durran 
Les Misérables, Paco Delgado 
Lincoln, Joanna Johnston 
Mirror Mirror, Eiko Ishioka 
Snow White and the Huntsman, Colleen Atwood

Stavil bom na Les Miserables.
Best Documentary Feature 
5 Broken Cameras 
The Gatekeepers 
How to Survive a Plague 
The Invisible War 
Searching for Sugar Man

Zmagal bo eden izmed trojice Searching for Sugar Man-The Invisible War-How to Survive a Plague. Najverjetneje srednji.

Best Documentary Short 
Inocente 
Kings Point 
Mondays at Racine 
Open Heart 
Redemption

Best Film Editing 
Argo, William Goldenberg 
Life of Pi, Tim Squyres 
Lincoln, Michael Kahn 
Silver Linings Playbook, Jay Cassidy and Crispin Struthers 
Zero Dark Thirty, Dylan Tichenor and William Goldenberg

Best Foreign Language Film 
Amour, Austria 
Kon-Tiki, Norway 
No, Chile 
A Royal Affair, Denmark 
War Witch, Canada

Glede na to, da je Amour nominiran za najboljši film, je zmaga v tej kategoriji praktično garantirana.
 
Best Makeup and Hairstyling 
Hitchcock, Howard Berger, Peter Montagna and Martin Samuel 
The Hobbit: An Unexpected Journey, Peter Swords King, Rick Findlater and Tami Lan
Les Misérables, Lisa Westcott and Julie Dartnell

Make-up v Hitchcocku je izjemen, prav tako v Hobitu. Ni izrazitega favorita.
 
Best Original Score 
Anna Karenina, Dario Marianelli 
Argo, Alexandre Desplat 
Life of Pi, Mychael Danna 
Lincoln, John Williams 
Skyfall, Thomas Newman

Best Original Song
“Before My Time” from Chasing Ice, music and lyric by J. Ralph
“Everybody Needs A Best Friend” from Ted, music by Walter Murphy; lyric by Seth MacFarlane
“Pi’s Lullaby” from Life of Pi, music by Mychael Danna; lyric by Bombay Jayashri
“Skyfall” from Skyfall, music and lyric by Adele Adkins and Paul Epworth
“Suddenly” from Les Misérables, music by Claude-Michel Schönberg; lyric by Herbert Kretzmer and Alain Boublil

Best Production Design 
Anna Karenina, Production Design: Sarah Greenwood; Set Decoration: Katie Spencer 
The Hobbit: An Unexpected Journey, production Design: Dan Hennah; Set Decoration: Ra Vincent and Simon Bright 
Les Misérables, Production Design: Eve Stewart; Set Decoration: Anna Lynch-Robinson 
Life of Pi, Production Design: David Gropman; Set Decoration: Anna Pinnock 
Lincoln, Production Design: Rick Carter; Set Decoration: Jim Erickson

Best Animated Short 
Adam and Dog 
Fresh Guacamole 
Head over Heels 
Maggie Simpson and “The Longest Daycare” 
Paperman

Best Live Action Short 
Asad 
Buzkashi Boys 
Curfew 
Death of a Shadow 
Henry

Best Sound Editing 
Argo, Erik Aadahl and Ethan Van der Ryn 
Django Unchained, Wylie Stateman 
Life of Pi, Eugene Gearty and Philip Stockton 
Skyfall, Per Hallberg and Karen Baker Landers 
Zero Dark Thirty, Paul N.J. Ottosson

Best Sound Mixing 
Argo, John Reitz, Gregg Rudloff and Jose Antonio Garcia 
Les Misérables, Andy Nelson, Mark Paterson and Simon Hayes 
Life of Pi, Ron Bartlett, D.M. Hemphill and Drew Kunin 
Lincoln, Andy Nelson, Gary Rydstrom and Ronald Judkins 
Skyfall, Scott Millan, Greg P. Russell and Stuart Wilson

Best Visual Effects 
The Hobbit: An Unexpected Journey, Joe Letteri, Eric Saindon, David Clayton and R. Christopher White 
Life of Pi, Bill Westenhofer, Guillaume Rocheron, Erik-Jan De Boer and Donald R. Elliott 
The Avengers, Janek Sirrs, Jeff White, Guy Williams and Dan Sudick 
Prometheus, Richard Stammers, Trevor Wood, Charley Henley and Martin Hill 
Snow White and the Huntsman, Cedric Nicolas-Troyan, Philip Brennan, Neil Corbould and Michael Dawson

Life of Pi bi v tej kategoriji lahko prejel oskarja, vendar pa mu konkretno konkurirajo Prometheus, The Avengers in Hobit.

sreda, 09. januar 2013

Pregled leta 2012, Part II.


Igralci in igralke!


Prednost bom dal damam, in sicer tistim v kategoriji najboljše stranske vloge. Naj ponovim, še vedno so v igri le tiste igralske kreacije, ki sem jim bil priča prvič. In znova, vse vloge sem izbral na podlagi svojega okusa. Koliko je zgrešen, če je, mi pa le povejte.


Geraldine Chaplin – Nashville

Olivia Colman – Tyrannosaur

Cloris Leachman – The Last Picture Show

Emanuelle Riva – Amour

Antonia San Juan – All About My Mother



Dve komični in tri (zelo) tragične vloge. Vse igralke so bile neverjetne, vendar pa je z mano po ogledu najmočneje ostala predstava Španke Antonie San Juan v All About My Mother Pedra Almodovarja. Redko sem priča takšni igralski prezenci, ki ukrade sceno že s prvo sekundo, ko se v njej pojavi. Sicer pa se mi zdi, da je Almodovar znan predvsem po odličnem delu z igralkami. Morda je transvestit IME Antonie San Juan celo njun največji moment.


In zdaj, gospodje.


Dylan Baker – Happiness

Ben Kingsley – Sexy Beast

Dean Martin – Rio Bravo

Thomas Mitchell – Stagecoach

Jason Patric – Your Friends & Neighbors



Vsak lik se spopada s takšnim ali drugačnim problemom. Dva alkoholika, kolerik, mizoginist, pedofil. Le v primeru pijancev (Martin in Mitchell) je jasno, da bi morali biti na njuni strani, medtem ko so ostali liki bolj ali manj negativni. Največjo dilemo (vsaj v tem primeru) pa predstavlja pedofil, ki ga je v nenavadnem Happiness odigral sloviti karakterni igralec Dylan Baker. Gledalec se ob njegovi predstavi znašel v moralni dilemi, a dvoma o njegovi briljantnosti ni, zato sem njegov lik sprevrženega perverzneža pod krinko običajnega družinskega človeka izbral za najboljšo stransko moško vlogo leta.


Na vrsti so glavne igralke.


Katharine Hepburn - Bringing Up Baby

Gong Li - Raise the Red Lantern

Helen Mirren - The Queen

Elizabeth Taylor - Who’s Afraid of Virginia Woolf?

Monica Vitti - L’Avventura



Vsaka igralka zase je odlična, njihovi liki so polni emocij ter strasti, in prav vsak moment na platnu so nepozabne. Pa seveda tudi izjemno lepe. A kljub vsesplošni perfektnosti performansov mi ni bilo težko izbrati najboljšega iz peterice. Elizabeth Taylor, dame in gospodje. Takšnega vulkana čustev, kot sem mu bil priča v filmu Who's Afraid of Virginia Woolf, ko sta zakonsko bitko bila Taylorjeva Richard Burton (takrat tudi v resničnem življenju poročena), še nisem doživel. Resnično čudovita igralka, ki je pustila ogromen pečat v zgodovini filma.


Objavo zaključujem z najboljšo moško glavno vlogo.


Richard Burton - Who’s Afraid of Virginia Woolf?

Michael Fassbender - Shame

Robert Mitchum - Out of the Past

Al Pacino - Serpico

Michael Shannon - Take Shelter



Čez leto sem bil priča še veliko drugim izjemnim vlogam, zato je bila izbira najboljših petih še najzahtevnejša. A vendar, tukaj je peterica največjih vlog, ki sem jim bil prvič priča v prejšnjem letu. Večina igralcev si je naložila breme zelo kompleksnih in zanimivih vlog, a so jih izpopolnili in izpeljali praktično do popolnosti. Kljub temu se mi je ena vloga vtisnila še najgloblje v spomin. To je vloga Michaela Shannona v Take Shelter, kjer kot moški, ki ga preganjajo vizije uničenja sveta, pri lokalni skupnosti naleti na neodobravanje in nerazumevanje. Lani sicer konkretno spregledana vloga (kakopak nezasluženo), a definitivno ena tistih, ki bodo večno ostale v panteonu največjih. Redki so namreč tisti, ki bi zgolj s povešenjem glave izrazili tako močne emocije.

ponedeljek, 07. januar 2013

Pregled leta 2012, Part I.

Vračam se.

Najprej, opravičilo zaradi odsotnosti. Dela na faksu je bilo zadnje čase ogromno, še več pa je bilo filmov, ki sem jih želel (moral) pogledati. Zamer najverjetneje ni, bom pa vseeno rekel, da se bom trudil bolj redno pisati, če ne drugega, pa bom vsaj seznam najboljših grozljivk 21. stoletja skušal končati v najkrajšem možnem času. Naj bo to neke vrsta novoletna zaobljuba.

A še prej, kratek pregled lanskega filmskega leta. Ne zgolj filmov z letnico 2012, temveč vseh filmov, ki sem jih lani pogledal.

Koliko različnih (novih) naslovov? 258. Ni tako slabo. Približno 120 več kot leto pred tem. Pravzaprav skoraj dvakrat toliko. Ponovnih ogledov nisem štel, vem le to, da jih je bilo manj, kot bi si želel. 

Presegel sem mejo 1500 različnih naslovov, odkljukanih na IMDb.

Najbolj priden sem bil meseca aprila, saj sem takrat pogledal 32 filmov, najmanj pa dva meseca prej, saj je bilo takrat časa le za 12 filmov.

Nadaljujem s filmi po desetletjih. Jezi me, ker sem malenkost preveč pozornosti namenjal novejšim filmom (z letnico 2000 in mlajšimi). 151 gledanih filmov je namreč iz tretjega tisočletja, torej je le dobrih sto iz prejšnjega. Naj bo druga zaobljuba to, da bom gledal več filmov s starejšimi letnicami.

Tudi jezikovna ni ravno takšna, kot bi si želel. Več kot dvesto filmov je ameriške, angleške oz. avstralske produkcije, niti petdeset filmov pa ni v kateremkoli drugem svetovnem jeziku. In samo eden slovenski, Tu pa tam. Pa še ta ni pustil omembe vrednega vtisa. Torej, letos bom skušal pogledati več neangleško-govorečih filmov, pa tudi več slovenskih. Nimam česa za izgubiti. Predvsem se bom oddolžil meni zelo ljubi azijski kinematografiji, ki sem jo letos skoraj popolnoma ignoriral.

In zdaj, morda še najbolj zanimiv del objave. Kateri so bili najboljši filmi, najbolje zrežirani filmi, najboljše igralske predstave, dokumentarci in animirani filmi, pa največje smeti, ki sem jih lani videl? Ker se marsikdo rad spotika ob »najboljše« in »najljubše« filme, naj poudarim, da je tukaj vse stvar izključno mojega okusa. Ne želim sporov in kreganja. Spoštujem kakršnokoli mnenje, četudi se morebiti nikakor ne bom strinjal.

Začenjam z najboljšimi filmi, ki sem jih pogledal leta 2012. Izbira je bila precej težja od lanskega leta, pa vendar mi je uspelo skrčiti seznam filmov na število deset. Torej, deset najboljših:


Contempt (Godard, 1963)

The Cranes Are Flying (Kalatozov, 1957)

Cries & Whispers (Bergman, 1972)

The Exterminating Angel (Buñuel, 1962)

His Girl Friday (Hawks, 1940)

Killer of Sheep (Burnett, 1979)

Point Blank (Boorman, 1967)

The Spirit of the Beehive (Erice, 1973)

Stagecoach (Ford, 1939)

Who's Afraid of Virginia Woolf? (Nichols, 1966)

Izbrati najboljšega je zelo težko, vendar sem trenutno najbolj naklonjen mojstrovini Ingmarja Bergmana, Cries and Whispers. Pripoved o treh sestrah, izmed katerih je ena na smrt bolna, ostali dve pa skupaj s skrbnico pazita nanjo v njenih iztekajočih se dneh, je boleča in žalostna, odlikujejo pa jo neverjetni performansi celotne zasedbe, čudovita fotografija in Švedova elegantna režija. Ni ravno najbolj razvedrilen film iz deseterice, a vendar eden najboljših, kar sem jih do zdaj uspel videti. Tudi ostalih deset filmov ni za zgrešiti, tudi pri meni pa se prav verjetno lahko zgodi, da bom čez določen čas preferiral katerega drugega.

Nadaljujem z najboljšimi režiserji, ki sem jih izbral pet.

Ingmar Bergman – Cries and Whispers

Luis Buñuel – The Exterminating Angel

Charles Burnett – Killer of Sheep

Howard Hawks – His Girl Friday

Mike Nichols – Who's Afraid of Virginia Woolf?




Še ena težka naloga, čeprav morda lažja kot lani. Vsak režiser me je impresioniral na svoj način. Skoraj bi že izbral Charlesa Burnetta z njegovim Killer of Sheep, vendar sem se kasneje le odločil za Ingmarja Bergmana. Znova gre za tako majhne razlike, saj bi kdaj drugič morda izbral katerega drugega. Vendar trenutno zmaga Bergman, zaradi njegove čutne predstavitve krhkih odnosov treh sester v času bolečine in strahu pred izgubo. Dvomim, da bi komu drugemu to uspelo tako, kot je njemu.

V naslednji objavi so na vrsti glavne in stranske vloge gospa in gospodov, kasneje še ostale kategorije, vmes pa še pregled filmov z letnico 2012 in nadaljevanje seznama najboljših grozljivk.